preiskovánje


> investigation


preiskovánje [preiskovanje] (noun); investigation

Samostalnik preiskovanje je vsebinsko gledano uspešno izveden performativ v kontekstu dela J. L. Austina Kako naredimo kaj z besedami, v katerem se ukvarja s performativi kot posebnim tipom izjavljanj, ki nimajo vrednostne komponente in glavna funkcija katerih je izvesti določeno akcijo. Glagol preiskovati ima strukturo perlokucijskega dejanja preko proizvajanja pomenov in odgovorov v polju navzkrižnega zasliševanja [kazensko pravo, medicina, novinarstvo, forenzična znanost, FBI in tudi v polju raziskovanja performativnosti]. V tem smislu preiskovanje ne opisuje določenega stanja stvari, temveč vključuje idejo postajanja; [novo dejstvo, odkritje, percepcija, subjektiviteta]. Ključna metodologija izhaja iz natančnega opazovanja, prespraševanja in sistematičnega pregledovanja. Privilegirano mesto postajanja je vpisovanje objekta preiskovanja v središčno pozicijo opazovanja, medtem ko entropija informacij vzpostavlja paradokse samo-nanašanja. V tem smislu preiskovanje pripada opazovalcu, ki po definiciji določa njegovo trajanje [vprašanje zahteva odgovor, ne argumentacije] v nenehno se spreminjajočih izvajalskih odnosih; performer postaja režiser lastnega pojavljanja, režiser konstruktur novih izvajalskih platform, oba skupaj pod nenehnim pritiskom ujeti realno in postati subjekt opazovanja gledalca, medtem ko gledalec išče pomene. Tovrstni komunikacijski obrat nakazuje transformacijo od dejanja raz-iskovanja k pre-iskovanju kot ključni strategiji umetniškega delovanja in nujnosti investiranja v navzkrižno preiskovanje vseh možnih komunikacijskih dejanj, ki se pojavijo. Izvajalec/režiser mora lastno pozicijo »selfa« prestaviti na mesto nekoga, ki ne verjame, da bi lahko začel razumeti »temno snov« objekta preiskovanja; preko vzpostavitve dvojne pozicije tretjega (gledalca) kot diskurzivne / preživetvene strategije performativnosti v času večje kompleksnosti in manjšega razumevanja. 

Author and translator: Andreja Kopac